Se pogovarjajo trije prjatli. Prvi pove:

Sem kupu ženi nekaj, kar je rdeče barve, pa v 3 sekundah pride iz 0 na 100.

Kaj pa je to, ga prašajo? Ferari, jim pove.

Drugi reče, da je ženi kupil nekaj, kar pride iz 0 na 100 v 2 sekundah in je črne barve. Kupil ji je Porcheja.

Tretji nekaj časa razmišlja, nato pa pove, da je ženi kupil nekaj belega, ki pride iz 0 na 100 v manj kot eni sekundi.

Kaj pa je to, se čudita prijatelja?

Vaga! 

Prideta dva policaja v gostilno za šank in en reče:

Dva kozla!

Natakar pa: To vidm, kaj bosta pa pila? 

Za pokušino, en …….

Kmet po cesti vleče celo smreko, za njim ves živčen voz Ljubljančan. Ko ga le uspe prehiteti, se ustavi in ga praša:

Ata, kam pa vlečete to smreko?

V mengeš, da bojo orglce naredl, mu odvrne ata.

Zato pa res ne rabte cele smreke! pametari Ljubljančan.

Ata pa : Seveda jo, sej bodo orglce zate naredl k maš tko velk gobc!

Vse enkat je prvič v življenju, tudi ta Blog je moj prvi poiskus in me prav zanima, če kdo ga našel bo in kaj pokomentiral.

Vsi v vsakdanjem življenju preveč hitimo, za drug drugega nimamo časa, se dejansko spregledamo med sabo. Velikokrat prašam samega sebe, zakaj se redko ustavim ko prijatelja srečam na cesti-zakaj mu ne namenim več besed kot le utečeni : Živjo, ej men se mudi! Če pa srečam poslovnega partnerja, mam pa kar naenkrat veliko časa?

Je to vredu? Po moje nikakor ne! Odločil sem se, da bom vzel več časa za moje prijatelje. Presenečen sem ugotovil, da poznam le del njihovega jaza, saj so se tudi oni spremenili na enak način kot jaz-Hiteli smo brez veze, nismo opazili ( bolj POZABILI) drug drugega.

Prišel sem na dan z “neobičajno” idejo: Naredi nekaj zase in obenem tudi za prijatelja! Najbol pogost odgovor je bil: A glih ti to pravš k nkol nimaš cajta?

Res sem mislil da nimam časa. Ko se malo poglobiš vase, ko nekaj narediš zase, potem gre vse lažje. Kar naenkrat mi je ostal čas za igro z mojimi otroki tudi med tednom( ne le ob vikendih), kar naenkrat so bili celi popoldnevi prosti da sem se lahko posvetil moji ljubljni ženi in najinim skupnim obveznostim, še celo za ponoven začetek mojega izobraževanja je ostal čas!

Danes se sprašujem , ali se mi je splačalo hiteti v življenju in zapraviti 10 dragocenih let življenja? Prepričan sem, da bi dosegel isto na precej bolj miren in prijeten način.

Življenje sem si ustvaril šele sedaj, ko sem začel ŽIVETI in ne HITETI!